Travma ni šibkost. Je odziv telesa in psihe.
Travma spremeni telo in um. Odzivi, ki jih doživljaš, so pogosto normalen odziv na nenormalne izkušnje. Tu dobiš razlage brez sodbe in brez krivde.
Posttravmatska stresna motnja (PTSM)
PTSM je pogosta posledica spolnih in dolgotrajnih zlorab. Ni znak šibkosti, temveč poškodba živčnega sistema.
Simptomi:
- Vsiljivi spomini ali flashbacki.
- Nočne more in motnje spanja.
- Hipervigilanca (stalna pripravljenost na nevarnost).
- Izogibanje ljudem, krajem ali temam.
- Močni telesni odzivi brez jasnega razloga.
Kompleksna PTSM (C-PTSM)
Nastane pri dolgotrajnih ali ponavljajočih se zlorabah. Vključuje globok sram, težave z identiteto in občutek kronične praznine.
Disociacija (odklop)
Disociacija je stanje, ko se um in/ali telo delno ali popolnoma odklopita od trenutka. To je zaščitni mehanizem, ki zmanjša bolečino, kadar pobeg ni mogoč.
- Občutek nerealnosti (kot v filmu).
- Odtujenost od lastnega telesa.
- Luknje v spominu ali "izgubljen čas".
- Avtomatsko delovanje brez čustev.
Stockholmski sindrom
Psihološki obrambni mehanizem, pri katerem žrtev razvije čustveno navezanost ali lojalnost do storilca kot način preživetja.
Travmatična vez (trauma bond)
Močna čustvena navezanost, ki nastane zaradi cikla nasilja in občasne "nagrade".
- Težave pri odhodu, kljub zavedanju škodljivosti.
- Opravičevanje nasilja ali iskanje razlogov zanj.
- Močan strah pred zapustitvijo s strani storilca.
- Občutek, da brez storilca ne moreš preživeti.
Sram in lažna krivda
Žrtve pogosto prevzamejo krivdo, ker jim je tako lažje ohraniti občutek nadzora nad situacijo ("če sem jaz kriv, lahko to popravim").